Nadledvični žlezi sta približno 7 cm široki, piramidne oblike in jahata zgornji del ledvic. Proizvajata hormone, ki nam pomagajo premagovati stres in vplivajo na celo telo. Zgrajeni sta je iz sredice in skorje. Sredica proizvaja adrenalin, zunanji del, skorja, proizvaja aldosteron, DHEA in kortizol ter testosteron in estrogen v zelo majhnih količinah. Sta zelo pomembni in zelo zaposleni žlezi.
Kaj je adrenalna insuficienca/insuficienca nadledvičnih žlez?
Izraz insuficienca nadledvičnih žlez zajema skupek znakov in simptomov, do katerih pride, ko nadledvični žlezi slabše delujeta. Najpogostejši vzroki so hud ali dolgotrajen stres, dolgotrajna okužba,…. Vodilni simptom je utrujenost, ki je ne moremo odpraviti s počitkom ali spanjem. Videti si zdrav in v začetni fazi tudi deluješ kar dobro, le počutje je slabše, pa ne veš zakaj, utrujen si in brezvoljen. Da bi se spravil v pogon, pogosto posegaš po kavi in energijskih pijačah.
Če zmanjšanega delovanja nadledvičnic ne opazimo in zdravimo pravočasno, lahko le-ta napreduje do popolnega izčrpanja, zaradi katerega zjutraj ne moreš vstati iz postelje in si le nekaj ur dnevno sposoben delno opravljati vsakodnevne aktivnosti. Posledice se odražajo v vseh telesnih organih in sistemih. Spremenjena je presnova ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob, ravnovesje tekočin in elektrolitov, vpliva na srce in cirkulacijo, zmanjša se želja po spolnosti. Pomanjkanje hormonov nadledvičnih žlez, poskuša telo kompenzirati s številnimi mehanizmi, tako biokemičnimi kot celičnimi.
Kako pride do oslabljenega delovanja nadledvičnih žlez?
Do izčrpavanja nadledvičnic pride takrat, ko žlezi ne moreta več slediti stresu (telesnemu, čustvenemu, psihološkemu), kateremu je izpostavljeno telo. Nadledvični žlezi izločata hormone, ki uravnavajo proizvodnjo in shranjevanje odvečne energije, delovanje imunskega sistema, srčno frekvenco, mišični tonus in druge procese, s katerimi se spopada s stresom. Če stres kar traja in traja, lahko pride do izčrpanja nadledvičnic.
Različne stopnje oslabljenega delovanja lahko tekom življenja doživi prav vsak od nas. Bolezen, težko življenjsko obdobje, ali drugo težko stanje lahko tudi povsem telesno zdravo osebo privede do oslabitve delovanja žlez. So pa določeni dejavniki, ki nas naredijo bolj dovzetne: določen življenjski slog (slaba prehrana, škodljivo uživanje alkohola, zloraba prepovedanih drog, premalo počitka ali spanja, preveč obveznosti), kronične bolezni, pogoste okužbe, dalj časa trajajoči občutki ujetosti, nemoči, žalosti, revščina in tudi izčrpanje nadlevičnic pri mamicah, ki dojijo.
Kdaj pomisliti na oslabljeno delovanje nadledvičnih žlez?
Če opažate enega ali več od naštetih stanj:
- Ste utrujeni brez razloga.
- Zjutraj težko vstanete, čeprav ste šli spati ob normalni uri.
- Počutite se kot bi bili povoženi ali preobremenjeni.
- Po stresu ali bolezni dolgo okrevate.
- Dosoljujete si hrano, posegate po slanih izdelkih.
- Ste bolj budni in vitalni in imate več energije šele po 6. uri popoldne.
- Utrujeni ste ne glede na to, koliko počivate.
Ali lahko ljudje, ki imajo oslabljeno delovanje nadledvičnih žlez ponovno zaživijo brez težav?
Ja, s primerno obravnavo, med katere sodi vsekakor bioresonanca, vitamini, minerali, drugi elementi, potrebni za normalni delovanje telesa, preprečevanjem in obvladovanjem stresa, prilagoditvijo načina življenja … Če sta žlezi povsem izčrpani, potrebujeta dodatno podporo s hidrokortizonom.
Katera bolezenska stanja so lahko povezana z oslabljenim delovanjem nadledvičnic?
Katerakoli kronična bolezen, od artritisa do raka, povzroča spodbujeno delovanje nadledvičnic. Zato, če imate kronično bolezen in zjutraj težko vstanete, oz. se ne morete spraviti v pogon, pomislite tudi na to, da je delovanje vaših nadledvičnic oslabljeno. Tudi dolgotrajno uživanje kortikosteroidov lahko oslabi njihovo delovanje, ker posnemajo delovanje kortizola. Posledično se ga iz žlez izloča manj.
Odvisnost od alkohola in drugih psihoaktivnih snovi: Ljudje, ki imajo oslabljene nadledvičnice naj ne uživajo alkohola ali drugih stimulirajočih snovi ter se izogibajo rafiniranemu sladkorju.
Alergije: Pri alergijski reakciji se sprošča histamin in snovi, ki spodbujajo vnetne reakcije. Kortizol, ki ga izločata nadledvični žlezi, deluje protivnetno in nadzira vnetne reakcije, povezane z alergijami. Pri oslabljenih žlezah se ne sprosti dovolj kortizola. Ljudje imajo zato več alergij, ali pa so alergijske reakcije težje. Pojavi se začaran krog: ker se izloči več histamina, morata nadledvičnici delati bolj intenzivno, da bi proizvedli dovolj kortizola, to pa vodi v dodatno izčrpavanje žlez. Zato je insuficienca nadledvičnic pogostejša pri ljudeh z alergijo na hrano ali snovi iz okolja.
Osebe, ki imajo alergijo, naj se alergenom izogibajo oziroma odpravijo alergijo s pomočjo bioresonančnih postopkov.
Avtoimmune bolezni: (Revmatoidni artritis, Ulcerozni kolitis). Hormoni nadledvičnih žlez imajo pomemno vlogo pri uravnavanju vnetnih procesov prisotnih pri avtoimunih boleznh. Pri avtoiminih boleznih telo določene celice obravnava kot tujek (antigen) in proti njim sproži imunski odgovor. Posledično se v prizadetih tkivih ali organih razvije vnetje različnih stopenj, včasih tudi življenje ogrožujočih.
Nadledvični žlezi proizvajata hormon kortizol, ki je najmočnejša protivnetna snov v telesu. Pri avtoimunih boleznih pa raven kortizola ne dosega potreb za umiritev vnetja v prizadetih tkivih, zato je pogosto potrebno vnetje zdraviti s kortikosteroidi, ki imajo podobno protivnetno delovanje.
Kortizol zmanjšuje rdečino, oteklino, vpliva na aktivnost belih krvnih telesc, ki povzročajo vnetje, pomaga pa tudi pri obvladovanju imunske reakcije. Njegovo delovanje je dvojno. Ko je potrebno, aktivira imunske obrambne mehanizme telesa in jih umirja, da nebi postali neobvladljivi in povzročili preveč škode v tkivu. V procesu umirjanja uravnava imunski odgovor tako, da zmanjšuje količino strupenih snovi, ki povzročajo vnetje v tkivu.
Nemoteno delovanje nadledvičnih žlez in količina sproščenega kortizola sta bistvenega pomena za zmanjševanje škode zaradi nenadzorovanega vnetja pri avtoimunem procesu. Oslabljeni nadledvični žlezi ne moreta zagotavljati potrebnih količin kortizola za obvladovanje vnetij, ki spremljajo avtoimune bolezni.
Izgorelost (Burnout) Izraz se uporablja v povezavi z oslabljenima nadledvičnima žlezama, ne zmoremo več svojih delovnih obveznosti. Preprosto ne zmorejo več izpolnjevati zahtev in pričakovanj nadrejenih in sodelavcev, ker nimajo pooblastil za uvedbo sprememb, potrebnih, da bi bilo delo lažje in bolj učinkovito. Predvsem so temu izpostavljeni učitelji, uradniki, tajnice.. Pogosto morajo prevzeti krivdo za napake, ki jih ne zakrivijo sami in nikoli niso pohvaljeni, ko poteka delo brez napak. Ljudje na teh položajih imajo pogosteje zdravstvene težave.
Pri njih je večja pogostnost metabolnega sindroma (visok kortizol, glukozna intoleranca, inzulinska rezistenco, povišan krvni tlak, nabiranje maščobe okrog pasu in ateroskleroza). Simptomi so posledica stalno prisotnega stresa, ki vedno znova ali kar stalno stimulira nadledvični žlezi k proizvodnji kortizola. Fazi povišane vrednosti kortizola v krvi lahko sledi obdobje nižje vrednosti, če se izčrpani nadledvični žlezi ne moreta več odzivati na stres.
Ko izčrpavanje nadledvičnic napreduje, se zmanjša produktivnost, pojavi se nestrpnost, pogosti so čustveni izbruhi, oseba se težje obvladuje. Za doseganje istih ciljev se morajo bolj truditi in pogosto potrebujejo pomoč drugih. Slabšanje stanja je najprej opazno v medsebojnih odnosih, nezadovoljstvom v zakonu, socialni izolaciji, šele kasneje kot zmanjšana delovna zmožnost. Počutijo se ujeti in se nikjer ne počutijo povsem varne, zato je njihovo vedenje bolj agresivno ali pa se povsem zaprejo vase. Izčrpani nadledvični žlezi pripomoreta k stresu in obratno, stres pripomore k izčrpanju nadledvičnic.
Ljudje, ki imajo metabolni sindrom stres/visoka raven kortizola in ljudje z izgorelostjo stres/nizka raven kortizola si lahko opomorejo le s pomočjo usmerjene podpore nadledvičnic in manj stresnim načinom življenja ter obvladovanjem stresa. V kritičnih primerih je potrebno nadomeščanje hormona kortizola, v vseh zgodnjih fazah lahko insuficienco odpravimo s pomočjo bioresonance, nadomeščanjem vitamnov, mineralov in drugih elementov ter zdravim načinom življenja.
Sindrom kronične utrujenosti (SKU) in insuficinca nadledvič nis nista različna izraza za isti problem, vendar lahko insuficinca nadledvičnic vpliva na potek sindroma kronične utrujenosti. Za SKU je značilna huda, kronična utrujenost, ki traja 6 mesecev ali več, in se je ne da pripisati drugim poznanim zdravstvenim stanjem. Stanje spremljajo: moten kratkoročni spomin, motnje koncentracije, suho žrelo, občutljive bezgavke, bolečina v mišicah, bolečina v sklepih, brez rdečine in zatekanja, glavoboli, spanec, ki ne okrepi, slabo počutje po telesni vadbi, ki traja dlje kot običajno.
SKU pogosto opazimo pri ljudeh, ki so pred nastopom težav preživeli obdobje telesnega ali čustvenega stresa. Čeprav so pri osebah s SKU vrednosti stresnega hormona kortizola nižje kot pri zdravih ljudeh, verjetno to ni vzrok za razvoj stanja, ker tudi pri višanju vrednosti kortizola v krvi, ne pride do izboljšanja. Vseeno pa sta slabše delujoči nadledvičnici lahko napovednik za SKU.
Ko si po stanju KU predolgo ne opomorete in ste utrujeni že zjutraj, niste tako vzdržljivi kot prej, pomislite na utrujeni nadledvični žlezi, ne glede na vzrok, ki je pripeljal do SKU.
Ustrezna podpora delovanju nadledvičnic je pomemben člen v verižici ukrepov za popolno ozdravitev.
Imunski sistem: Nadledvični hormon kortizol ima pomembno vlogo pri oblikovanju imunskega odgovora, zato lahko pride pri izčrpanih nadledvičnicah tudi do motnje imunskega odgovora in večje dovzetnosti za razvoj infekcijskih bolezni, predvsem bolezni dihal (enemu prehladu kmalu sledi naslednji in to se kar ponavlja).
In obratno, kronično bolezensko stanje, predvsem bronhitis, pljučnica, je prepogosto spregledan stresni dejavnik, ki lahko privede do poslabšanja delovanja nadledvičnic. Čim resnejša je bolezen, čim pogosteje se pojavlja, čim dlje traja, tem večja je verjetnost, da se bo razvila insuficienca nadledvičnic različnih stopenj. Seveda stanje še poslabšajo drugi spremljajoči stresorji kot slabe prehranske navade, stresna služba, nezadovoljstvo v zakonu, …
Povezava med nadledvičnicama in pljuči je tako močna, da je razvoj pljuč v zarodku odvisen od zadostne količine kortizola v maternici. Ponavljajoče se okužbe dihal so eden od najpomembnejših telesnih obremenitev, zaradi katerih se razvije insuficienca nadledvičnic. Zato moramo pozdraviti vnetja dihal in nato skrbeti za zdrav imunski sistem.
Zobje: Kronična zobna žarišča so pogosto spregledan vzrok za kronični stres in oslabljeno delovanje nadledvičnic. Problem so lahko zobni abscesi, odlomljeni, gnili zobje, granulomi, vnetje dlesni, parodontoza, nepopolno izruvani zobje, amalgamske zalivke, zobni material, ki povzroča preobčutljivost …Amalgamske zalivke, čeprav nekateri to kategorično zanikajo, so lahko potencialni vir toksičnosti. Srebro deluje toksično na nadledvične žleze in naposredno zavira izločanje hormonov.
Če se pojavijo simptomi oslabljenih nadledvičnic mesec ali dva po posegih na zobeh, pomislite na to, da je poseg vzrok za težavo. Amalgamske zalivke naj vam odstrani zobozdravnik, po posebnem protokolu in nikoli več kot ene zalivke naenkrat. Pred posegom je priporočljivo odpiranje izločevalnih organov z bioresonanco in po postopku ugotavljanje prisotnosti amalgama v telesu in po potrebi razbremenjevanje telesa zaradi obremenitve s srebrom
Fibromialgija: čeprav neposrednega vzroka za nastanek fibromialgije ne poznamo, velja prepričanje, da stres pomembno vpliva na razvoj. Teorije razvoja bolezni so različne, od sprememb v hipokampusu, motnje v hipotalamus-hipofizni osi, (ki vpliva na delovanje nadledvičnic), nizke ravni dopamina, ki je genetsko pogojena, sprožilni dejavnik pa je stres (bodisi čustveni, telesni, infekcije…). Teorij je kar nekaj, dejstvo pa je, da ljudje s fibromialgijo proizvajajo neprimerne koncentracije hormonov (rastnega hormona, kortizola, dopamina), ki vplivajo na percepcijo bolečine.
Fibromialgija je motnja, za katero je značilna dolgotrajna bolečina in občutljivost mišic in vezivnega tkiva. Prisotna je tudi utrujenost, motnja spanja, trdi sklepi in druge težave kot težje požiranje, težko dihanje, mravljinčenje v koži, mišični krči, prebavne motnje, občutljivost na svetlobo, anksioznost. Lahko poteka kot samostojna bolezen ali pa je posledica drugega bolezenskega stanja.
Nekateri od simptomov se pojavljajo tudi pri insuficienci nadledvičnih žlez, zato je lahko fibromialgija posledica ali pa uvod v insuficienco. Zato pri diagnozi fibromialgija vedno pomislimo tudi na moteno delovanje nadledvičnic. Pri dolgotrajnem stresu je potrebno podpirati delovanje nadledvičnic v izogib razvoju s stresom povezane fibromialgije.
Herpes: Je zelo razširjena kronična okužba z Herpes simplex virusom. Po začetni okužbi se število izbruhov pojavlja različno pogosto. Lahko jih sprožijo telesni, čustveni, psihološki stres, kot tudi padec odpornosti zaradi stresa ali druge infekcije kot n.pr. prehlad. Nekatere od fizioloških sprememb, ki se dogajajo med obremenitvijo, predvsem izločanje kortizola, zavrejo imunski odziv, to pa posledično privede do aktivacije herpesvirusa. Tako stres (povišan kortizol) kot izčrpani nadledvičnici (znižan kortizol) lahko zavreta delovanje imunskega sistema.
Raziskave so pokazale, da se število zagonov herpesa veča, ko doživljamo stres, močne čustvene pretrese, sončne opekline, bolezni, poškodbe, pri dolgotrajnem uživanju kortikosteroidov, in še posebno takrat, ko je oslabljeno delovanje nadledvičnic. Čim bolj zdravi sta nadledvični žlezi, tem lažje se spopadamo s stresom in manj je obremenjen obrambni sistem telesa.
Ustrezna podpora delovanju nadledvičnic, vključno z zdravim načinom življenja in učinkovitim obvladovanjem stresa, so pomembni dejavniki za zmanjševanje s stresom povezanih izbruhov herpesa.
Hipoglikemija (znižana vrednost krvnega sladkorja): Tako stres, kot oslabljeni nadledvični žlezi lahko povzročata hipoglikemijo (padec vrednosti krvnega sladkorja). Nadledvični hormoni adrenalin, noradrenalin in kortizol vplivajo na uravnavanje ravni krvnega sladkorja (KS). Stres in predstresno stanje sta impulz za dvig KS, kar naj bi telesu zagotovilo dovolj energije za odgovor na stres. Če telo ne more zagotoviti zadostne količine glukoze, pride do hipoglikemije. Simptomi, ki spremljajo hipoglikemijo (razdražljivost, nervoza), so lahko tudi simptomi povišanih vrednosti stresnih hormonov in ne le hipoglikemije. Znano je, da imajo ljudje s kronično nižjimi vrednostmi KS tudi oslabljeno delovanje nadledvičnic in obratno.
Če so pri povečanih potrebah (stres) vrednosti nadledvičnih hormonov prenizke, ne zmorejo zagotoviti normalnih vrednosti KS. Telesne celice ne dobijo dovolj goriva, zato se tresemo, smo utrujeni in šibki. Pod vplivom nadledvičnih hormonov se jetrni glikogen pretvori v glukozo, ki jo potrebuje telo za proizvodnjo potrebne energije. Pospešujejo tudi pretvorbo maščob, ogljikovih hidratov in beljakovin v glukozo. Pri oslabljenih nadledvičnih žlezah so vsi ti procesi moteni.
Med stresom se zaradi povečanih potreb celic po energiji poviša tudi vrednost insulina, ki naredi celično steno bolj prepustno za glukozo. Kortizol preko inzulina nadzira, da nebi v celice vstopilo preveč glukoze in posledično povzročilo padec KS v krvi. Pri pomanjkanju kortizola so ti procesi moteni.
Hipoglikemija je za telo velik stresor, ki še dodatno izčrpava že oslabljeni nadledvičnici. Ljudje, ki zdravijo padce KS s sladkimi prigrizki in kofeinom, drvijo skozi dan kot bi bili na vlaku smrti. KS jim izmenično strmo narašča in pada. Ta nihanja vplivajo tako na nadledvične hormone, živčni sistem, porušeno je ravnovesje celega telesa. Konec dneva so takšne osebe skoraj izčrpane, čeprav niso počele »nič pametnega«. Da si telo opomore, je včasih potrebno nekaj dni počitka. Padci KS se dogajajo najpogosteje med 10. uro dopoldne in 2. uro popoldne ter med 3. in-4. uro popoldne.
Tudi možgani, ki so še posebno občutljivi na nizke vrednosti KS, porabijo med stresom več energije. Zato so vsi mehanizmi naravnani tako, da bi imeli možgani vedno dovolj glukoze. Številni simptomi oslabljenih nadledvičnih žlez in večina simptomov hipoglikemije je posledica pomanjkanja glukoze v možganih.
Če nimamo pravih obrokov hrane in padec KS rešujemo s hitrimi, visoko kaloričnimi prigrizki, je velika verjetnost, da se bomo prenajedali, ko bo hrane dovolj. To pa posledično vodi v prekomerno telesno težo. Zaradi prenajedanja se sprosti veliko insulina, ki shranjuje odvečno energijo (glukoze) v maščobne celice kot maščobo.
In še namig, če imamo premalo obrokov hrane dnevno, to telo razume kot stradanje. Zato zaužito hrano takoj spravi v zaloge za stradanje. Kopičijo se maščobe, čeprav ne jemo veliko. Torej, več majhnih, polnovrednih obrokov in veliko gibanja. Pregnalo ali zmanjšalo bo tudi stres.
Depresija: Vpliv hormonov nadledvičnic na kognitivne funkcije, razpoloženje, duševno stanje, je kompleksen. Pri depresiji je tipično motena hipotalamus-hipofizna os. Ugotovljeno je, da je stres s povišano vrednostjo kortizola in DHEAS povezan z anksiozno-depresivno motnjo. Vendar imajo tudi ljudje z oslabljenim delovanjem nadledvičnic (nizek kortizol/nizek DHEAS) blago depresijo, težave z zbranostjo in slab kratkoročni spomin, so nepotrpežljivi, se hitro vznemirijo. Stanje se lahko poslabša zaradi nočnega nihanja vrednosti kortizola, kar moti miren spanec.
Izrazita jutranja utrujenost je lahko namig, da lahko depresijo delno pripišemo tudi oslabljenim nadledvičnim žlezam. Določitev vrednosti kortizola/DHEA v slini 4x dnevno, je lahko v pomoč pri ugotavljanju, ali je vzrok težav delno pripisljiv nizki vrednosti kortizola. In če je temu tako, je potrebno podpreti nadledvičnici.
PMS in Menopavza: Nadledvični hormoni so pomembni za normalen menstrualni ciklus. Stres lahko vpliva na ta ciklus. Pri ženski sta nadledvični žlezi edini vir testosterona, po menopavzi pa edini vir estrogena in progesterona. Ti in ostali hormoni, ki jih izločata nadledvični žlezi, imajo pomembno vlogo pri normalnem menstrualnem ciklusu, spolni funkciji, dobrem telesnem in duševnem počutju in tudi procesu staranja Če so vrednost hormonov prenizke, doživljamo številne neprijetne telesne in duševne simptome. Ženske z oslabljenima nadledvičnicama pogosto doživljajo PMS in imajo težave v perimenopavzi in menopavzi.
V perimenopavzi in menopavzi se zmanjša izločanje estrogena in progesterona iz jajčnikov, zato morata pomanjkanje nadomestiti nadledvičnici. Že oslabljeni nadledvičnici tega ne zmoreta in prične se začarani krog. Izrazita jutranja utrujenost je lahko namig, da so simptomi PMS in menopavze pravzaprav posledica oslabljenih nadledvičnih žlez in ne le posledica menopavze. Določitev vrednosti kortizola/DHEA v slini 4x dnevno, je lahko v pomoč pri ugotavljanju ali je vzrok težav delno pripisljiv nizki vrednosti kortizola. V primeru nizkih vrednosti kortizola, je potrebno podpreti nadledvičnici.
Revmatoidni artritis (RA): Je vnetna avtoimuna bolezen, ki prizadene sklepe in vezivno tkivo okrog sklepov. Hormoni nadledvičnih žlez in njihova povezanost z imunskim sistemom lahko vpliva na razvoj bolezni in poslabšanje stanja. In obratno, RA deluje kot kronični stres in prispeva k izčrpavanju nadledvičnic.
Kortizol je potreben za dušenje vnetnih procesov v telesu. Zaradi pomanjkanja kortizola vnetni procesi niso učinkovito nadzorovani in tudi sklepna bolečina je bolj izražena. Raven kortizola se še zniža pri zdravljenju RA s kortikosteroidi. Čeprav so kortikosteroidi začasno zmanjšajo vnetje in bolečino, hkrati zavirajo naravno proizvodnjo kortizola, delovanje nadledvičnih žlez ter imunskega sistema.
Pri dolgotrajnem uživanju kortikosteroidov je težko vzdrževati normalno delovanje nadledvičnih žlez, prav tako traja kar nekaj časa, da si žlezi po takšnem zdravljenju opomoreta. Nemoteno delovanje, oziroma podpora oslabljenih nadledvičnih žlez je pri ljudeh z RA ključnega pomena in zahteva potrpežljivost in izkušenega terapevta.
Motnje spanca: Stres in cirkadiani vzorec sproščanja kortizola vplivata na spanje. Vrednost kortizola v krvi se spreminja v 24-urnem dnevnem ciklu in je pri nemotenem delovanju nadledvičnic najvišja okrog 8. ure zjutraj in najnižja med polnočjo in 4. uro zjutraj. Tako visoka, kot nizka nočna vrednost lahko prekineta spanje.
Pri stresu se zviša vrednost adrenalina in kortizola, ki povečata budnost, zato se težje sprostimo in mirno zaspimo. To je še bolj izraženo, če se ne znižata ali pa rasteta in padata preko noči. Če se stresni dogodki pojavljajo prepogosto ali so prisotni kar ves čas, so vrednosti hormonov v krvi ves čas povišane in onemogočajo mirno spanje.
Če je vzrok stres, ga moramo zmanjšati ali odpraviti. Ukrepi za pomiritev so sproščanje, dihalne vaje, meditacija, nekateri jogijske asane, zdrav način življenja in odstranitev povzročitelja stresa. Zvečer se izogibajte intenzivni telesni aktivnosti, ki zbudi telo. Relaksacija pred spanjem bo pomirila nadledvični žlezi in znižala raven kortizola.
Pri oslabljenih nadledvičnicah se lahko raven kortizola zniža, to pa lahko povzroči znižanje ravni krvnega sladkorja ponoči, kar prav tako zmoti spanec. Čeprav se raven sladkorja proti jutru zniža, se lahko zaradi pomanjkanja kortizola zniža bolj, kot bi se znižal pri normalno delujočih nadledvičnih žlezah. Nizka raven glukoze sproži alarm, ki človeka zbudi. (Glukoza je najpomembnejša hrana za možganske celice.
Prenizke nočne vrednosti glukoze so lahko tudi posledica nezadostnih zalog glikogena v jetrih. Za razgradnjo glikogena v glukozo je zadolžen kortizol in če ga je premalo, ob nizkih zalogah glikogena, bo nočni padec ravni glukoze človeka zbudil.
Če se zbujate med 1. in 3. uro ponoči, imate verjetno zaradi zmanjšanih zalog glikogena v jetrih nizko raven krvnega sladkorja, oslabljeno delovanje nadledvičnih žlez in kortizola, ali pa kar oboje. To je verjetno tudi razlog za napade panike, anksioznosti, nočne more, ki se ponavljajo med 1. in 4. uro zjutraj
Kako si lahko pomagamo sami? Če se zbujate zaradi nizke koncentracije krvnega sladkorja, je potrebno podpreti nadledvičnici. Grižljaj ali dva hrane, ki vsebuje beljakovine, nerafinirane ogljikove hidrate, kakovostne maščobe. Primer: polovica rezine polnozrnatega kruha z arašidovim maslom ali rezina sira na polnozrnatem krekerju. Izogibajte se sladkim pijačam.
Pomanjkanje spanja je samo po sebi lahko vzrok za slabše delovanje nadledvičnic. Pri vsaki spremembi ritma spanja in budnosti je potrebnih nekaj dni, do tednov, da se raven kortizola ponovno normalizira. Tudi ljudje, ki delajo v izmenah in se izmene spreminjajo pogosteje kot na tri tedne, postanejo bolj dovzetni za moteno delovanje nadledvičnic.
Kronično pomanjkanje spanca ogroža vaše zdravje s številnimi posledicami, kot so: oslabljena obrambna sposobnost telesa, s povečano dovzetnostjo za okužbe, motena toleranca za glukozo, nizka jutranja vrednost kortizola, povečana potreba po ogljikovih hidratih. Poleg vsega naštetega lahko kronično pomanjkanje spanca zviša raven estrogena v krvi, povzroči hormonsko neravnovesje, počasnejše zdravljenje in daljše okrevanje.
Ugotovljeno je, da potrebujemo v povprečju 8 ur spanja dnevno, nekateri ljudje celo več, predvsem v začetni fazi zdravljenja izčrpanih nadledvičnic.
Da bi ugotovili, ali je za slab spanec kriv kortizol, lahko opravite test kortizola v slini ponoči in podnevi in njune vrednosti primerjate. Če je vzrok kortizol, bodo vrednosti bistveno višje ali nižje od normalnih.
Ali lahko ljudje, ki imajo oslabljeno delovanje nadledvičnih žlez ponovno zaživijo brez težav?
Ja, s primerno obravnavo, med katere sodi vsekakor bioresonanca, vitamini, minerali, drugi elementi, potrebni za normalni delovanje telesa, preprečevanjem in obvladovanjem stresa, prilagoditvijo načina življenja … Če sta žlezi povsem izčrpani, potrebujeta dodatno podporo s hidrokortizonom.