Depresija

Na celični ravni je depresija posledica neravnovesja  velikega števila kemičnih snovi v možganih. Delujejo med seboj, vplivajo ena na drugo in vsaka ima svojo vlogo, nekatere večjo, druge manjšo. Ta preprosta definicija pojasnjuje, zakaj  zdravljenje depresije z enim samim zdravilom ali dodatkom, pogosto ne privede do željenega izboljšanja.

Med snovmi, ki imajo pomembno vlogo pri nastanku depresije so kemične snovi nevrotransmiterji (prenašalci živčnih impulzov). 

Živi možgani so skupek aktivnosti, kjer električni signal potuje naprej in nazaj med sto bilijoni živčnih celic, ki se imenujejo nevroni. Preko nevrotransmiterjev se električni signal ali sporočilo prenaša med posameznimi nevroni. Nevrotransmiter zapusti nevron in potuje skozi prostor, ki se imenuje sinapsa do drugega nevrona, kjer se pritrdi na receptorska mesta. Če nevrotransmiter aktivira dovolj receptorskih mest na nevronu, nastane električni impulz, ki potuje po nevronu naprej. To sproži prenos še večjega števila impulzov in proces se ponavlja. Sinhronizirana stimulacija možganskih celic, ki tvorijo nevronsko mrežo, povzroči to, kar doživljamo kot čustva, misli, občutke.

Ko nevrotransmiter aktivira receptorska mesta, se vrne v nevron iz katerega se je sprostil in se ponovno uporabi za proženje novega signala. To je ponovni privzem. Obstoja skupina antidepresivov, ki preprečujejo ponovni privzem. Na ta način ostane v sinapsi več nevrotransmiterjev, ki delujejo na receptorska mesta drugega nevrona. Primer za to so selektivni inhibitorji privzema serotonina in najprepoznavnejši predstavnik je Prozac. 

Do depresije lahko pride, če se nevrotransmiterji, ki vplivajo na razpoloženje, ne prenašajo pravilno med nevroni. Vzrokov za to je lahko več:

• količina enega ali več nevrotransmiterjev je premajhna, tako da se jih iz nevronov sprosti premalo. Dejansko je pomanjkanje nevrotransmiterjev je zelo pogosto in hkrati najpomembnejši  vzrok depresij.
• telo nevrotransmiterjev ni sposobno pravilno privzeti ali pa jih razgradi preveč temeljito in so neaktivni, ko pride do naslednjega signala.

Če raven nevrotransmiterjev ni uravnovešena, je nauravnovešeno tudi razpoloženje in občutek dobrega počutja.

Večina nevrotransmiterjev je sestavljena iz aminokislin, iz katerih so zgrajene beljakovine. Beljakovine zaužijemo s hrano, zato v beljakovinsko osiromašeni prehrani primanjkuje tudi aminokislin. Posledično telo ne more proizvesti dovolj nevrotransmiterjev, ki bi omogočali optimalno delovanje možganov in zadrževali depresijo daaaleč proč od nas.

Najpomembnejši navrotransmiterji, ki so povezani z depresijo in motnjami razpoloženja so:

• Serotonin, ki je med najpomembnejšimi stimulatorji centra za zadovoljstvo v možganih. Če je serotonina v možganih dovolj, smo sproščeni, zadovoljni, počutimo se varne in čustveno stabilne. Pomanjkanje je povezano z depresijo, anksioznostjo, nespečnostjo, obsesivno-kompulzivno motnjo, željo po sladkorju in ogljikovih hidratih.
• GABA (gama aminobutirna kislina) je prisotna tako v možganih kot v hrbtenjači. Podobno kot serotonin inhibira (preprečuje) prenos električnega signala med nevroni. Telo ga tvori iz aminokisline glutamat s pomočjo vitamina C in B6. Pri depresiji je količina GABA v možganih nižja kot pri ljudeh, ki niso v depresiji.
• Dopamin. Podobno kot serotonin je tudi ta navrotransmiter pomemben stimulator centra za zadovoljstvo. Deluje na področja, kjer nastaja občutek zadovoljstva, euforije, spolnega zadovoljstva. Nizke vrednosti lahko povzročijo, apatijo, razdražljivost, povečano tveganje za odvisnost od alkohola in drugih opojnih substanc.
• Noradrenalin ima pomembno vlogo pri odgovoru telesa na stres in strah zaradi telesne ogroženosti ali občutka ogroženosti. Ko se soočimo z grožnjo, noradrenalin vpliva na živčevje tako, da dvigne krvni tlak, srčni utrip, dihanje in tudi na hitrost pretvorbe sladkorja v krvi v energijo. Ko je vrednost noradenalina v krvi normalna, smo sproščeni, budni, polni energije. Nizke vrednosti noradrenalina v možganih so povezane z depresijo, utrujenostjo, apatijo, zmanjšano željo po spolnosti, težavami pri koncentraciji in usmerjeno pozornostjo.
• Adrenalin. Tudi njegova osrednja funkcija je odgovor telesa na stresne dogodke. Po delovanju je podoben noradrenalinu, oba pa se tvorita iz dopamina. Tako adrenalin, noradrenalin in dopamin so ekscitatorni nevrotransmiterji.
• Glutamat je nevrotransmiter z ekscitatornim delovanjem in ga je med vsemi v možganih največ. Prekomerno delovanje glutamata je lahko povezano s strahom in vznemirjenostjo. Visoke vrednosti v možganih lahko pri otrocih povzročajo vedenjske motnje.
• Glutamin. Čeprav tehnično ni nevrotransmiter, ima pomembno vlogo za možgane. Možgani za delovanje potrebujejo glukozo in glutamin omogoča optimalno izrabo glukoze v možganskih celicah.  Poleg glukoze lahko možgani kot gorivo uporabijo le še glutamin, ki tudi uravnava raven amoniaka v možganih, kar pozitivno vpliva na razpoloženje in raven energije. Pomanjkanje zaznamo kot povečano potrebo po sladki hrani, zmanjšan libido, nagnjenost k škodljivem uživanju alkohola.

Našteti nevrotransmiterji in specifične aminokisline, ki jih lahko uživamo v hrani in/ali v prehranskih dopolnilih, ki spodbujajo tvorbo nevrotransmiterjev, so ključne komponente pri zdravljenju depresij.

Nevrotransmiterji kot so histamin, glicin, glutaminska kislina, feniletilamin in acetilholin imajo manjšo, a še vedno pomembno vlogo pri zdravljenju depresij.

Dve vrsti nevrotransmiterjev

Razvrstimo jih lahko v zaviralne (inhibitorne) in spodbujevalne (ekscitacijske).

• Inhibitorni. Serotonin, GABA lahko inhibirata, preprečita aktivnost nevronov
• Ekscitatorni. Dopamin, noradrenalin, adrenalin, glutamat lahko spodbujajo nevrone k tvorbi električnih impulzov.
• Poznavanje razlike v delovanju je pomembno, ker temelji uspešno zdravljenje depresij najprej na uravnavanju ravni inhibitornih nevrotransmiterjev, nato ravni ekscitatornih nevrotransmiterjev in nato vzdrževanju ravnovesja med njimi. Ko ugotovimo kateri nevrotransmiterji niso uravnovešeni, korigiramo najprej ravni inhibitornih, nato ekscitatornih s pomočjo ortomolekularnih in drugih naravnih pristopov, da dosežemo normalno biokemično delovanje možganov.

DRUGI VZROKI ZA DEPRESIJO

Depresija je kompleksno stanje, na katerega vpliva več dejavnikov:

• prehransko neravnovesje
• hormonsko neravnovesje
• izpostavljenost toksičnim snovem
• nezdrava povezava med prebavili, imunskim sistemom in živčnim sistemom ter reakcije na hrano
• nezadostna izpostavljenost soncu
• kronične bolezni
• uporaba zdravil
• dednost in spol

Prehransko neravnovesje

Hrana, bogata s kalorijami in osiromašena s hranili pomembno vpliva na raven nevrotransmiterjev in aminokislin.

Hormonsko neravnovesje

Poleg nevrotransmiterjev tudi hormoni pomembno vplivajo na naše počutje in delovanje. Nevrotransmiterji in hormoni delujejo kot celota, zato lahko pričakujemo, da bo ob neravnovesju nevrotransmiterja prisotna tudi motnja enega ali več hormonov. Pri zdravljenju moramo upoštevati oboje.

Žal klasično zdravljenje z antidepresivi tega v večini primerov ne upošteva, ortomolekularni/naravni pristop pa temelji prav na tem.

Žleze z notranjim izločanjem / hipofiza, ščitnica, epifiza, nadledvični žlezi, jajčniki, moda) proizvajajo hormone, ki se sproščajo v kri. Uravnavajo razvoj in delovanje ciljnih organov. Nekatere hormone proizvajajo tudi možgani. Kadarkoli je hormonov preveč ali premalo, pride do neravnovesja in posledično lahko do depresije.

Na razpoloženje najbolj vplivajo naslednji hormoni: kortizol (stresni hormon), spolni hormoni (estrogen, progesteron, testosteron), ščitnični hormoni, dehidroepiandrosteron (DHEA), pregnenolon in melatonin.

Izpostavljenost toksinom/strupom

Težke kovine, kemikalije iz gospodinjstva, poljedelstva, industrije imajo zelo škodljive posledice za zdravje. Strupene snovi se nahajajo povsod, v zraku, hrani, zemlji in predmetih, ki jih uporabljamo vsaki dan: v pohištvu, stenskih barvah, talnih oblogah, papirju, v kopirnem stroju, zdravilih, ki jih uživamo.

Toksini, ki delujejo neposredno na živčni sistem so nevrotoksini. Ker je živčni sistem povezan z imunskim in hormonskim, vplivajo nevrotoksini tudi na te sisteme. Svinec, srebro, formaldehidi, dioksini in številni drugi, se počasi, skozi leta kopičijo v telesu in sprožajo simptome zastrupitve, med katerimi so depresija, utrujenost, glavobol, vrtoglavica, vzkipljivost, pešanje spomina in povečano možnost razvoja kroničnih bolezni.

Črevesje, Imunski sistem, Živčni sistem

Če ste od nekdaj živeli v prepričanju, da je depresija v glavi, pomislite takole: v resnici se je lahko pričela v črevesju. Če je sluznica črevesja poškodovana zaradi dolgotrajnega uživanja zdravil, alkohola, ali bolezni prebavil kot so celiakija, kandidiaza, hipotiroza, se lahko razvije sindrom prepustnega črevesja. Črevesna sluznica je bolj prepustna za velike molekule in druge škodljive snovi, vključno s toksini in antigeni, ki prehajajo skozi steno črevesja, vstopijo v kri in potujejo v različne dele telesa, tudi v možgane, kjer lahko vplivajo na delovanje nevronov in nevrotransmiterjev. Kadar so v krvi prisotne neprebavljene molekule hrane, lahko pride do reakcije na hrano, lahko zaradi direktnega učinka ali pa jih imunski sistem zazna kot tujek in jih napade, kar posledično škodi tudi živčnemu sistemu. To lahko vpliva na razpoloženje.

Klasične alergije na hrano povzročajo različne reakcije, depresijo, črevesne težave, osip po koži…Depresija je običajni simptom ”alergije živčnega sistema”, lahko pa je tudi ADHD pri otrocih posledica tega.

Nazadostna izpostavljenost sončni svetlobi

Nezadostna izpostavljenost sončni svetlobi lahko vodi v pomanjkanje vitamin D v telesu. Obstaja neposredna povezava med sončno svetlobo, vitaminom D in depresijo. Sezonska afektivna motnja je povezana prav s slednjim.

Kronične bolezni

Bolezni kot so Parkinsonova, sladkorna, bolezni srca, revmatoidni artritis, pogosto, zaradi vpliva na življenjske aktivnosti, pripomorejo k razvoju depresije. Veliko je kroničnih stanj, ki lahko vodijo v depresijo ali druge psihiatrične motnje.

Pogosto prezrte so:

Borelioza

Klasični simptomi so zatekanje sklepov, utrujenost, trd vrat, povišana telesna temperatura, glavobol, motnje razpoloženja, pešanje spomina, napadi panike, težave z vzdrževanjem pozornosti, koncentracije… 30-odstotkov ljudi z boleznijo ima pri testiranju negativne rezultate. Čim dlje je borelija prisotna v telesu, tem težji so simptomi in manj je možnosti, da bi bili serološki testi pozitivni, ker sama infekcija preprečuje telesu, da bi razvilo protitelesa.

Boreliozo moramo razlikovati od depresije, sindroma kronične utrujenosti, artritisa, fibromialgije…

Neprepoznana in nezdravljena borelioza pogosto privede do depresije.

Kandidiaza

Gre za prekomerno prisotnost glive Candida Albicans v črevesju. Poleg tega, da povzroča sindrom bolj propustnega črevesja, je spremljevalka depresije. Simptomi prekomerne prisotnosti kandide v telesu so utrujenost, ponavljajoče se glivične okužbe, nespečnost, mišične bolečine, napihnjenost, slabost….

Raziskave so pokazale močno povezavo med kandido in depresijo pri osebah, predvsem ženskah, ki so:

• dolgotrajno uživale antibiotik, predvsem za okužbe sečil
• uporabljale kontracepcijske tablete
• imele ponavljajoče se okužbe nožnice
• imele ponavljajoče se prebavne težave
• uživale steroide
• prekomerno uživale sladkor in druge enostavne sladkorje.

Antibiotiki ne uničijo le bakterij, zaradi katerih smo zboleli, temveč tudi “dobre”, ki so prisotne v črevesju in skrbijo za zdravo črevesno floro. Ne uničijo pa gliv, ki tudi živijo v črevesju. Zato pride do neravnovesja med “prebivalci” črevesja. Glive se prekomerno razmnožijo, okvarijo črevesno sluznico, poškodujejo črevesno steno, skozi katero prehaja v telo veliko tistega, kar bi moralo ostati v črevesju ali se izločiti iz telesa. Zaradi bohotenja gliv občutimo veliko željo po ogljikohidratih (OH), vključno s sladicami. Nenadoma smo v začaranem krogu: čim več OH zaužijemo, bolj se razraščajo glive, bolj je ogrožena črevesna sluznica. Razvije se sindrom puščajočega črevesja. To omogoča prehranskim alergenom in toksinom prehajanje skozi črevesno steno in vpliv na imunski in živčni sistem.

Kandida sama proizvaja veliko strupov, med njimi tudi acetaldehid, ki, ko se sreča z nevrotransmiterjem dopaminom, lahko povzroči depresijo, anksioznost, motnje koncentracije. Pri nekaterih ljudeh lahko glive v črevesju proizvajajo alkohol in oseba postane pijana brez uživanja alkohola.

Sindrom kronične utrujenosti, sindrom imunske kompromitiranosti

Simptomi, ki so značilni za ti dve motnji so huda utrujenost, depresija, motnje vida (bleščanje, občutljivost na svetlobo), mrazenje, skrajšana dolžina vdiha, omotičnost, črevesne težave (driska, zaprtje, meteorizem), nočno potenje, stalno nekoliko povišana temperatura, ščemenje, občutljivost na mraz/vročino, izpuščaj po koži, zvonjenje v ušesih, neredno utripanje srca, suha usta, omedlevice, trzanje mišic, neredne menstruacije.

Možni vzroki vključujejo:

• Delovanje strupov, kemičnih snovi, težkih kovin na imunski sistem. Posledica je poškodba celic in organov.
• Telesni in čustveni stres, ki slabita imunski sistem.
• Mikroorganizme kot so Epstein-Barr virus, Herpesvirus, bakterija Mycoplasma.

Bolezni srca

Povezava med boleznimi srca in depresijo je kot dvosmerna cesta. Že sama bolezen srca lahko vodi v depresijo, hkrati pa depresija povzroča bolezni srca.

Genetika in spol

Študije, narejene na dvojčkih so pokazale, da genetski faktor prispeva 40%, okolje pa 60% k tveganju za razvoj depresije. Ženske zbolevajo za depresijo 2-krat pogosteje kot moški.

Konvencionalni pristop zdravljenja depresije je zdravljenje z zdravili, ki vplivajo na enega ali več nevrotransmiterjev v upanju, da se bo stanje uredilo, pri čemer se zanemarja vse ostale možne vzroke, ki so omenjeni v prispevku.

Ortomolekularna psihiatrija in druge povezane terapije.

Ortomolekularni psihiatrični pristop k zdravljenju depresije  temelji na prepoznavanju biokemičnih motenj, ki so vzrok depresije. Išče neravnovesja na naslednjih področjih:

• nevrotransmiterji so kemične snovi, ki nastajajo v možganih: serotonin, GABA, DOPAMIN, adrenalin, noradrenalin, glutamin in endorfini. Najpomembnejša možnost popravka neravnovesja teh snovi je dodajanje aminokislin kot prehranskih dodatkov ali s samimi hranili.
• bionutrienti kot so B-vitamini, vitamin C, esencialne maščobne kisline, cink in ostali.
• homoni, vključno z melatoninom, DHEA, ščitnični hormoni, kortizol, progesteron, estrogen, testosteron, adrenalin.

Poleg vsega omenjenega je potrebno tudi naslednje:

• zadostna izpostavljenosti soncu
• odkrivanje in zdravljenje kroničnih bolezni
• zdrav odnos med možgani, črevesjem, živčnim in imunskim sistemom.

Vitamini in minerali, ki dvigujejo razpoloženje

B vitamini (B1 tiamin, B2 riboflavin, B3 niacin, B5 pantotenska kislina, B6 piridoksin, B12 kobalamin

Folna kislina

Vitamin A, betakaroten

Vitamin C

Vitamin D

Vitamin E

Kalcij in magnezij

Krom

Železo

Kalij

Selen

baker in cink

V telesu vpliva cink na baker in obratno. Pomembno je vzdrževanje razmerja med obema. Če ju nadomeščamo, je dobro razmerje cink:baker 7:1 ali 14:1.

Cink je kofaktor različnih encimov, ki imajo pomembno vlogo pri depresiji. vključen je v sintezo serotonina, noradrenalina in GABA. Spodbuja tudi nastanek možganskih celic in je potreben za vzdrževanje optimalne količine estrogena, progesterona in testosterona. Sodeluje tudi pri metabolizmu TSH.

Baker je potreben za sintezo noradrenalina. Tako pomanjkanje kot presežek lahko vplivata na nastanek depresije, nihanja razpoloženja, glavobol, utrujenost, spominske motnje, hiperaktivnost.

Hrana, ki vsebuje cink: ostrige, meso, mlečni izdelki, bučna semena, leča, fižol, …

Hrana, ki vsebuje baker: školjke, jetra, zelenolistna zelenjava, lešniki, gobe, posušeno sadje.

priporočena dnevna doza za baker je 2 mg, za cink 12 mg za ženske in 15 mg za moške.

Jod potrebujemo za proizvodnjo ščitničnih hormonov, vpliva pa tudi na razpoloženje in deluje proti razvoju raka (maternice, ščitnice, jajčnikov, prostate). Deluje protibakterijsko, protivirusno, proti parazitom, in glivicam. Spodbuja tudi izločanje svinca, srebra in kadmija ter fluorida in bromida.

Ginko Biloba je med najbolj pogosto uporabljenimi naravnimi pripravki za izboljšanje razpoloženja in spomina. Spodbuja cirkulacijo krvi po telesu in možganih, posledično se izboljša kratkoročni spomin, razpoloženje in brezvoljnost. Ščiti tudi možganske celice pred škodljivim vplivom prostih radikalov.

Rodiola

Nadomeščanje hranil je temelj za uspešno zdravljenje depresije

Optimalne doze hranil, ki vplivajo na lajšanje depresije

Hranilo	Doza
B-vitamini
Tiamin (B6)	10-100 mg
Riboflavin (B2)	10-100mg
Niacin (B3)	10-1.000
Pantotenska kislina (B5)	25-250 mg
Piridoksin (B6)	10-100 mg
Folna kislina	400-1.200 mcg
B12	50-1.000 mcg
Kalcij	500-1.500 mg
holin	250-2.000 mg
krom	200-400 mcg
Baker	1-2 mg
Inozitol	250-3.000 mg
Jod	1-50 mg (previdno nad 5 mg
Železo	0-6 mg (odvisno od serumskega feritina)
Magnezij	200-800 mg
NADH	5-10 mg
Selen	50-200 mcg
Vitamin A	2.500-10.000 IU
Vitamin C	500-3.000 mg
Vitamin D	800-10.000 IU
Vitamin E	200-800 IU
cink	12-15 mg

Depresija in homeopatski pripravki

Arsenicum album za anksiozno depresivno motnjo povezano s skrbjo za zdravje in negotovostjo. Osebe so perfekcionisti in negativno nastrojeni. Skoraj ves čas jih zebe in trpijo za fobijami.

Aurum metallicum z osebe s hudo depresiji s samomorilnimi mislimi. Takšna oseba potrebuje psihiatrični nadzor, če se odloči za zdravljenje s homeopatskimi pripravki

Calcarea carbonica je primerna za ljudi, ki so preobremenjeni z delom, v stresu ali telesno bolni. Depresija je pri njih lahko povezana z anksioznostjo, zmedenostjo, samopomilovanjem in grozo. Pogosto se upočasnjeni in jih stalno zebe.

Causticum

Osnove zdrave, protidepresivne prehrane

Hrana, ki deluje pozitivno

Sladila: Sprejemljiva sladila so naravni sladkorji kot rižev sirup, datljev sirup, melasa, med.

Maščobe: Najboljša izbira olja za kuhanje je olivno olje. Izogibajte se cvrtim jedem.

sadje in zelenjava: Če  je možno, uživajte organsko pridelano sadje in zelenjavo in imejta 5 do 7 obrokov dnevno. Živila naj bodo surova ali blago dušena.

Cela zrna in žita: organsko pridelana so odličrn vir sestsvljenih oglikohodratov, ki se razgrajujejo počasi in z glukozo enakomerno oskrbujejo možgane. Enostavni oglikohidrati, ki so v sladicah, ali hrani iz bele moke, se razgradijo hitreje in povzročajo nihanje energije in razpoloženja.

Fižol, oreščki, semena, stročnice: so izvrsten vir beljakovin, predvsem za tiste, ki bi radi zmanjšali vnos živalskih beljakovin. Vsebujejo tudi veliko vlaknin in hranil. V to skupino spadaj tofu in druge oblike fermentiranih sojinih semen in laneno seme.

Jajca in mlečni izdelki: maslo, siri, mleko, smetana, jogurt so viri beljakovin, kalcija in drugih hranil. Mehko kuhana jajca so še posebno primerna, ker so obdelana brez izpostavljenosti kisiku in zmanjšana tvorba prostih radikalov. Pri laktozni intoleranci lahko uživate izdelke iz soje, riža, oreščkov,

Organsko pridelano meso, perutnina: uživajte organsko vzgojene proizvode, ki ne vsebujejo dodanih hormonov, pesticidov, antibiotikov, aditivov…Je pa meso in perutnina pomemben vir metionina, ki je pomemben za metilacijo. Metionin je aminokislina, ki jo v zadostni količini težko dobimo iz rastlin.

Ribe in školjke: so dober vir omega -3-maščobnih kislin in beljakovin. Ribe, ki vsebujejo veliko omega 3 maščobnih kislin in relativno malo težkih kovin so divji losos in sardine. Čim manjše so ribe, tem manj težkih kovin vsebujejo. Vsi, ki redno uživate suši, preverite svojo obremenjenost s težkimi kovinami. Če ste vegetarianec, boste poiskali z beljakovinami bogato hrano med izdelki iz soje, stročnicami, fižolom, semenkami, …

Hrana, ki se ji je bolje izogniti

Sladkor

Izdelki iz bele moke

Alkohol

Kofein

Hidrogenirane maščobe

Kemični aditivi v hrani

Fluor: ne pijte fluorirane vode in ne uporabljajte fluorirane zobne paste

Klor

Depresije razvrščamo glede na simptome v blago, zmerno, hudo, poporodno, sezonsko afektivno motnjo, druge depresije.

Sezonska afektivna motnja se pojavlja pri ljudeh v obdobju, ko je malo sonca. Stanje se popravi, ko so dnevi daljši in je več sonca.Ena od hipotez za SAM je povezana z naravnim dnevnim ritmom, ki se stalno prilagaja in je odvisen od sončne svetlobe. Cues de prične na mrežnici, od koder potuje živčni signal po vidnem živcu v možgane, kjer stimulira sproščanje serotonina, ki izboljša razpoloženje. Nekaj serotonina se pretvori v melatonin, ki se shranjuje v hipofizi in se ponoči sprošča in nas vodi v dolg, kakovosten spanec. Kratki dnevi z malo sonca lahko vplivajo na raven seratonina in melatonina in posledično na depresijo.

Poporodna depresija

občutki: brezup, jok brez razloga, motnje spanja. Pri večini v nekaj tednih mine, pri nekaterih se poslabša. Vzroki so povezani tudi s pomanjkanjem pomembnih hranil kot so jod, omega 3 maščobne kisline, ki jih od mame prejema najprej plod, nato otrok med dojenjem. Seveda lahko tudi hormonske spremembe prispevajo k depresiji.

Depresijo pogosto spremljajo anksiozne motnje. Strah brez razloga, zavračanja, nerazumljenosti glede preteklih izkušenj, trenutne situacije ali prihodnosti.

Vir: Michael B. Schachter, MD, What your Doctor may not tell you about Depression